Avtor: Tina Žvab | Sep 27, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Modrina morja naj bi nas pomirjala in sproščala. Številne raziskave so razkrile, da lahko samo pogled na modro prostranstvo izboljša naše duševno stanje. “Ugotovljeno je, da velika večina ljudi modro barvo povezuje z občutkom umirjenosti in notranjega miru ter da že sam pogled na morje spremeni frekvenco naših možganskih valov in nas spravi v meditativno stanje,” pravi klinični psiholog dr. Richard Shuster.
Resnično upamo, da ste tudi vi uspeli to izjemno barvitost narave v preteklih mesecih doživeti v živo.
Za vse tiste, ki morja v letošnjem poletju niste uzrli, pa vam ponujamo trenutke sprostitve ob ogledu naše letošnje prve umetnine meseca z naslovom Beneška fantazija. Pogled na to sodobno sliko slovenske avtorice Maruše Šuštar v nas lahko prikliče številne asociacije. Naslov slike pa nas odpelje na točno določen kraj, v Benetke. Maruša Šuštar v svojih delih raziskuje usodo človeka in v razmislek ponuja vprašanja o vlogi človeškega življenja, bivanja in obstanka na Zemlji. Za osnove svojih slik avtorica uporablja resnične geografske podobe oz. satelitske posnetke, ki jih nato pretvori v slikarsko podobo.
Globina modrine se tankočutno preliva v sveže in lahkotnejše odtenke.
Začetne skice naše reprodukcije se je lotila drugošolka Doroteja. Izjemno spretno je kompozicijo prenesla na velik format papirja in s pravim slikarskim zanosom pričela tudi s slikanjem. Pogumno in odločno je mešala barve, vihtela čopič ter gobico in prepričljivo upodobila številne zapletene barvne prehode. Njeno delo je dokončala učenka Tjaša, ki pa je s svojim natančnim opazovanjem in posebnim občutkom za mešanje barv sliko mojstrsko dodelala. Posamezne sklope otokov je obarvala v izbrane barvne odtenke in še dodelala njihove oblike. Tudi drobne lise morskih valov je znala hitro opaziti in dosledno naslikati.
Podobo naše Beneške fantazije smo s ponosom razstavili na hodniku bolniškega oddelka.
Novico o uspešno ustvarjeni reprodukciji pa smo sporočili tudi sami izvirni avtorici slike, ki nam je ustvarjanje reprodukcije prijazno dovolila.
Modrina morja naj bi nas pomirjala in sproščala.
Slovenski pregovor pravi: »Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.«
Naj bo letošnje šolsko leto pomirjeno, sproščeno in veselo. Opomnimo se na naporne trenutke izzivov, ki smo jih imeli v preteklosti, ali pa jih v tem trenutku doživlja kdo drug, ob tem pa skušajmo ceniti trenutke veselja, ki so nam namenjeni.
Tina Žvab
september 2023
Avtor: Tina Žvab | Jun 23, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Čudovit sončni zahod v barvah vročih plamenov, med katerimi se dviga silhueta samostana, je bil zadnji motiv, ki smo se ga v okviru projekta Umetnina meseca lotili v letošnjem šolskem letu. Ta večerni pogled na otok San Giorgio Maggiore v Benetkah je ustvaril Claude Monet. Monet je naslikal serijo 37 slik Benetk. V tistem obdobju je že začel izgubljati svoj vid, a je kljub temu zmogel ustvariti mojstrovino živahne rumene, rdeče in modre barve.
Kot vodilni francoski impresionist je Monet skozi svoj opus raziskoval izključno slikanje v naravi, učinek različne svetlobe na motiv, slikanje s kratkimi, debelimi potezami, vidne poteze čopiča … Na svoji prvi razstavi, ki je potekala aprila 1874, je razstavil delo Impresija, ki je novemu umetniškemu slogu dalo trajno ime – impresionizem.
Sončni zahod v Benetkah
Osmošolka Amina je pri umetnini meseca sodelovala že decembra. Takrat je imela nalogo dokončno oblikovati sestavne dele slike. Tokrat pa jo je pričakal prazen list papirja in izziv oblikovanje skice. Poleg začrtanih oblik je tudi obarvala silhueto samostana.
Čez nekaj dni pa sta se, kakor pred koronskimi časi, v učilnici združili ustvarjalni moči dveh deklet. Tretješolka Neja in Šestošolka Nika sta sočasno pričeli s slikanjem ozadja. Dodaten izziv jima je predstavljala uporaba le osnovnih treh barv. Ustvarjanje ju je tako zelo prevzelo, da sta z nekaj odmori že pred kosilom umetnino popeljali do njene končne podobe. Igrivost in veselje ob sodelovanju in skupnemu ustvarjanju je bilo čudovito opazovati. Pri delu sta si pomagali, sodelovali in resnično delali skupaj.
Končano umetnino smo še isti dan postavili na razstavni pano.
Vroče!
Vroča poletna podoba bo krasila vhod pred učilnico tudi v času počitnic.
In res smo jih dočakali. Počitnice!
Saj veste, kaj pravi francoski pregovor: »Tistemu, ki zna čakati, s časom vse pride.«
Tudi počitnice.
Tina Žvab
junij 2023
Avtor: Tina Žvab | Maj 29, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Umetnina predstavlja posrečeno podobo sira, ki ga strgalo pretvarja v leteča srca, v ljubezen. Poslikavo dopolnjuje ljubek napis: »Ti si moj sirček.«
Ulični umetnik Pier Paolo Spinazze s psevdonimom Cibo je v Veroni na steno zapuščene hiše naslikal to pomenljivo slikarijo, s katero je želel obeležiti praznik zaljubljencev. Grana Padano (vrsta sira; v slovenščini parmezan) je značilnost območja Verone. Gre za dodatek k jedem, ki ga vsakodnevno uporabljajo in ga imajo za samoumevnega. Cibo s svojimi poslikavami prekriva neofašistične grafite, ki pozivajo k nasilju. Njegova dela navadno prikazujejo elemente italijanske kulinarike.
»Ti si moj sirček.«
Podobe grafita in umestitev slednjega na steno hiše je najprej fantastično izrisala zgolj desetletna Julija. Njen občutek za prostorske predstave in risanje po opazovanju nas je pustil odprtih ust. Risbo smo čez nekaj dni pričeli dopolnjevati z barvami. Leteča srca je ustvarila sedmošolka Maja, stavbo in sir pa je mojstrsko naslikal prav tako izjemen drugošolec Tristan. Devetošolka Nerma je dodelala strgalo in napis, učenka Tjaša pa se je poigrala z ozadjem. Piko na i je na koncu dodala še devetošolka Janja, ki je poudarila napis in naš ljubezenski grafit je bil končan.
Naj živi ljubezen!
Cibo pravi, da je tako ljubezen kakor parmezan treba v življenju dodajati vsak dan znova po malo. Njegovo misel pa lahko le še dopolnimo z ljudskim pregovorom: »Ljubezen in hrano moramo deliti, ne pa ju zapravljati.«
Potrudimo se deliti z drugimi vse, kar je dobrega!
Tina Žvab
maj 2023
Avtor: Tina Žvab | Maj 3, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Pointilizem je posebna tehnika slikanja, ki smo jo spoznavali v mesecu aprilu. Ob čudoviti sliki avtorja Paula Signaca smo raziskovali toplo-hladni dinamični ples svetlobe v bogatih barvah podeželja z juga Francije. Skupaj s slikarjem Georgesom Seuratom je Signac konec 19. stoletja razvijal stil pontilizma tako, da je nanašal pigment v majhnih madežih čiste barve, kakor so to počeli impresionisti. Postopek sta nadgradila z izjemno natančnim, skoraj znanstvenim sistemom.
Veliko drevo, sestavljeno iz barvnih pik.
Veliko drevo, sestavljeno iz barvnih pik, je bilo potrebno najprej umestiti v format. To je storila osmošolka Tea. Učenka Tjaša je nato celotno slikovno površino obarvala v ustreznih odtenkih akvarelnih barv. Natančno je določila površine posameznih barv. Tako je pripravila barvno osnovo za naslednje učence, ki so v skladu z njeno podlago nanašali drobne barvne lise. Devetošolka Nerma, dijakinja Ines, sedmošolka Brina, šestošolka Ana in sedmošolka Liza so uspele z barvnimi lisami v številnih odtenkih prekriti približno polovico slike. Vsaka je po svojih zmožnostih obarvala svoj delček in počasi je bilo že zaznati, kako bo izdelek izgledal ob koncu. Ob povratku učenke Tjaše na naš bolniški oddelek pa se je zgodila prava čarovnija. Skupaj z mamo sta z barvnimi drobci zapolnili vse preostale dele slike in dodelali celoto do zavidljive končne podobe.
Skrbno naslikana reprodukcija; plod sodelovanja osmih izjemnih deklet.
S skupnimi močmi nam je ponovno uspelo ustvariti unikatno umetnino. Pri delu pa nas je k razmišljanju gnal francoski pregovor: »Če nimaš tistega, kar si želiš, si želi to, kar imaš.«
Hvaležni za vse, kar imamo, spodbujamo tudi vas k razmisleku o vsem tistem, kar si želimo, in zavedanju o mnogoterih zakladih, ki jih že imamo.
Tina Žvab
april 2023
Avtor: Tina Žvab | Apr 7, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Cvetenje, brstenje, žuborenje, ptičje petje in toplina sončnih žarkov. Vse to nam je prinesel mesec marec. Navdihnil nas je z optimizmom in veseljem. Podobne občutke lahko v nas zbudi izbrana umetnina meseca marca Cvetoče mandljevo drevo. Mandljevo drevo cveti zgodaj spomladi in simbolizira novo življenje. Vincent van Gogh je sliko ustvaril kot darilo svojemu bratu Theu ob rojstvu sina.
Nežni beli cvetovi plešejo v objemu drevesnih vej. Lahkotna belina prinaša pomladno svežino in upanje.
Nebroj odtenkov turkizne barve proseva med vejami in drobnimi cvetovi.
V odtenke turkizne barve se je najprej poglobila učenka Ema. Z zanosom je nanašala barvo na veliko podlago in opazovala, na katerih predelih so odtenki nekoliko svetlejši. Učenka Tjaša je čez nekaj dni analizirala preplet vej in le-te najprej izrisala ter poslikala z osnovno barvo. S flomastri in barvicami je nato vejam dodala še sence in poudarke. Za konec se je z nanosom cvetov poigrala še devetošolka Janja. S kombiniranjem gobice in čopiča ter različnimi pastelnimi odtenki je slikovito upodobila cvetoči del slike.
Končana skupna umetnina je na oddelku potrdila prihod pomladi.
Upanje.
Četudi je van Gogh slikal le zadnjih deset let svojega življenja, je neizbrisno zaznamoval zgodovino likovne umetnosti s svojim posebnim slogom in likovno močnimi stvaritvami. Ob svoji žalostni življenjski zgodbi je v slikanju našel smisel in upanje.
Nizozemski pregovor pravi: »Upanje je hrana ljubezni.«
Upajmo skupaj.
Tina Žvab
marec 2023
Avtor: Tina Žvab | Mar 2, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Ko z učenci na oddelku razmišljamo in sanjarimo o domišljijskih pokrajinah in sanjskih destinacijah, nemalokrat ugotovimo, da nam je lahko zelo lepo tudi doma. Še posebej močno to začutijo tisti učenci, ki morajo v bolniških sobah preživeti več dni, tednov ali celo mesecev. Zdravstveno osebje skupaj z bolnišničnim vrtcem in šolo se trudi bivanje v bolnišnici narediti kar se da prijetno. Včasih nam uspe, da se imajo otroci in mladostniki ne le prijetno, ampak celo lepo. A vedno se na koncu vsi strinjamo, da je najlepše doma.
Z umetninami meseca že vrsto let potujemo po širnem svetu in spoznavamo avtorje z vseh celin. Umetnina meseca februarja pa je nastala ravno doma, v Sloveniji. Nastala je izpod čopiča slovenskega slikarja Matije Jame; nosi naslov Vrbe. Poleg Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena je bil tudi Jama slovenski impresionist. V svojih delih je bil zvest impresionističnim načelom; raziskoval je optično zaznavanje sveta. Predan je bil čutnemu dojemanju narave in študioznemu proučevanju svetlobe.
Minilo je že 150 let od umetnikovega rojstva. Številne njegove slike si lahko ogledamo v stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani, tudi Vrbe najdemo tam.
Skupina grčavih vrb z novimi vejnatimi izrastki se razteza v mirni pokrajini ob potoku.
Učenka Tjaša je ponovno prva pogumno posegla na bel papir in izrisala skico te mirne pokrajine. Z debelim nanosom barvnih madežev se je nato ozadja lotila sedmošolka Maja. Sledil je devetošolec Luka, ki je med konstruiranjem unikatnega lesenega avtomobila utegnil najti čas tudi za sodelovanje pri naši umetnini. Junaško je pograbil čopič in poslikal svoj izbrani del pokrajine. Sliko sta zaključili dve izjemni ustvarjalki. Najprej je petošolka Elizabeta naslikala dve drevesi, nakar je pogumna drugošolka Doroteja sliko dokončala. S svojimi spretnimi prsti in velikim posluhom za barve je zapolnila sliko še z ostalimi drevesi in z nanosom dodatnih barvnih madežev po spodnji polovici slike poskrbela za enotnost celote.
Tudi naša izvedba je bogata v pastoznem nanosu barv in skromna v barvitosti.
Slovenski pregovor pravi: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«
Ta še kako drži. Poizkušajmo se ga spomniti in zavedati tudi takrat, ko smo zgolj doma.
Naj vam bo lepo.
Tina Žvab
februar 2023
