Umetnine meseca na koledarju

Koledar je oznaka za različne načine računanja časa oziroma za razdelitev časa po dnevih, tednih in mesecih. Koledar nam je postal tako domač, da si skoraj ne moremo misliti, da ga nekoč ni bilo. Verjetno je že prazgodovinski človek v starejši kameni dobi znal najti povezavo med zaporednimi menjavami vremenskih pojavov (vročina, mraz, suša, dež, sneg), dogajanjem v živalskem in rastlinskem svetu (zelenitev, cvetenje, zorenje sadežev, odpadanje listja). Tudi ponavljanje astronomskih pojavov je zagotovo opazil (lunine mene, spreminjajoči se položaj sonca na nebu), a koledarja še ni imel.

Prvi poklicni “koledarniki” so bili duhovniki v Babilonu in Egiptu. Preučevali so gibanje Sonca, Lune in drugih nebesnih teles ter sestavili koledarje tako dobro, da so nekateri od njih uporabni še danes.

Naš koledar pa je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred našim štetjem izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naročilu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijanski.

(Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/5692-zgodba-o-koledarju.)

 

Žogice nogice pridno pripravljamo unikaten koledar že vrsto let. V letošnjem so predstavljene umetnine meseca preteklega šolskega leta, poleg njih pa tudi nekaj posebnih likovnih izdelkov naših učenk in učencev.

Koledarje smo v zahvalo za trud in požrtvovalnost podarili zdravstvenemu osebju našega oddelka. Tisk nam je prijazno omogočila ustanova za otroško nevrologijo.

Če imate možnost, ga lahko natisnete tudi vi in tako omogočite našim umetninam, da zaživijo na steni vašega stanovanja ali delovnega prostora. S klikom na spodnjo sliko ga lahko v celoti prelistate in prenesete.

 

Koledar Bolnišnične šole OŠ Ledina 2021.

 

Želimo Vam, da bi bilo v Vašem koledarju leta 2021 vpisanih in označenih mnogo prijetnih dogodkov, veselih dni in težko pričakovanih srečanj.

 

Tina Žvab
december 2020

Umetnina meseca novembra 2020

Narava se počasi odpravlja k počitku. Drevesa so že odložila svoje liste, rast trave se je umirila in le še redke cvetlice se vztrajno borijo z jutranjim mrazom. V bolnišnični šoli pa kljub temu nadaljujemo našo tematsko serijo slik šopkov. Ti nas bodrijo in razveseljujejo ob kateremkoli letnem času in razmerah. Naša tokratna umetnina ne predstavlja točno določene vrste rož. Na prvi pogled gre le za skupek barvnih ploskev in madežev, če pa pogledamo še enkrat, jih naše oči z lahkoto združijo v podobo razkošnega šopka.

Avtor slike je Črtomir Frelih, čudovit gospod, slovenski slikar in grafik. Poleg umetniške poti ga odlikuje tudi pedagoška. Poučuje študente likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in daje zgled vsem bodočim učiteljem likovne umetnosti, kaj pomeni biti Učitelj z veliko začetnico.

 

Šopek zapolnjuje prostor formata in ga zavzema v celoti.

 

Učitelji smo poleg učencev v preteklih dneh in tednih na prav posebni preizkušnji. Spremembe so stalnica, zaradi česar je potrebno biti kar se da prilagodljiv. Tudi naša novembrska reprodukcija je nastala na prilagojen način. Nastala je že zadnji šolski dan meseca oktobra, ko je na oddelek prišla Eva. Sedmošolka Eva si je ob tokratni hospitalizaciji delila sobo z nadobudno tretješolko Manco. Jesenske počitnice so bile pred vrati, umetnina meseca oktobra je bila že končana, Eva pa je vztrajala, da bi želela pokukati, katera navdihujoča slika nas bo vodila v novembru. Ob pogledu na izhodiščno sliko sta skupaj z Manco enoglasno zavpili: »Jaaaaaa, to bi izdelali!« In prav zares sta. Zaščitili sta mizo in stene, namešali barve, pripravili valjček in čopiče ter šli v akcijo. Pozorno sta sledili kompoziciji in pričarali svojo različico šopka. Seveda je Eva dodala še nekaj bleščic, ki so postale kar zaščitni znak njenega ustvarjanja.  

 

Šopek naših deklet je odet v nekoliko toplejše tone.

 

Toplina tega žarečega šopka je prinesla iskrico veselja na naš bolniški oddelek. Četudi narava zunaj že skoraj počiva in rož ne moremo nabrati, si lahko tudi vi sami naslikate šopek najljubših rož in tako pričarate veselje sebi in svojim domačim.

 

Tina Žvab
november 2020

Umetnina meseca oktobra 2020

Poleg zdravja je mir vrednota, ki jo po celem svetu zelo spoštujemo in si za njo močno prizadevamo. Četudi smo mednarodni dan miru obeležili konec septembra, smo se preko umetnine meseca s to tematiko na oddelku Žogic nogic ukvarjali tudi v mesecu oktobru. Likovno delo z naslovom Šopek miru, ki je nastalo pred več kot šestdesetimi leti, je s svojim sporočilom še vedno zelo aktualno. Slikar Pablo Picasso je upodobil preprost motiv cvetja z globljim pomenom. Šopek izraža vez med dvema posameznikoma.

 

Intenzivne barve in simbolika rok nam dajejo občutek upanja.

 

Picasso je menil, da je vsak otrok umetnik. Dejal je, da je problem ostati umetnik, ko odrasteš. Tako je tudi osmošolka Monika na svoji trenutni poti med otroštvom in odraslostjo iskala način upodobitve preprostih cvetlic. Čeprav bi jih ustvarjalka znala upodobiti prepričljivejše, je bila postavljena pred izziv, da poskusi ustvarjati bolj otroško. To ji je odlično uspelo. Celoten motiv je uspela upodobiti v času enega dopoldneva.

Čez nekaj dni sta umetnino skupaj analizirali četrtošolka Klara in petošolka Ajda. Dekleti sta hitro prevzeli vlogi likovnih kritičark. Suvereno sta zagovarjali Monikino delo in po natančni analizi kompozicije v en glas zatrjevali, da je umetnina zaključena in da ne bi čisto nič več dodali. Še bolj natančno je delo opazovala dijakinja Nikolina, ki pa je menila, da bi lahko bili cvetovi na naši reprodukciji nekoliko večji in intenzivnejši. Ko je v roke prijela voščenke in flomastre, jo je tako prevzel navdih, da je cvetove veliko bolj poudarila in še nadgradila.

Naš šopek miru je zacvetel v pisanih odtenkih po zaslugi dveh avtoric, ki sta se zasluženo pod izdelek tudi podpisali.

 

Naj vam naš šopek prinese mir.

 

Šopek je krasil hodnik oddelka v času krompirjevih počitnic in ob dnevu spomina na mrtve. Vam pa naj tukajšnja fotografija izdelka še v prihodnjih negotovih dneh in mesecih prinese kanček miru in veselja.

 

 

Tina Žvab
oktober 2020

Umetnina meseca septembra 2020

V letošnjem šolskem letu bomo spoznavali slike z motivi cvetja. Izbor likovnih del je pisan in dišeč. Zagotovo bodo takšne tudi naše reprodukcije.

September smo začeli s sliko anemon; cvetlic, ki na prvi pogled spominjajo na mak. Gre za čudovite gomoljnice s cvetovi v živahnih odtenkih modre, rdeče, vijoličaste in bele barve. Nemški slikar Emil Nolde jih je naslikal v tehniki akvarela, umetnino pa preprosto poimenoval Rdeči in modri cvetovi.

 

Nolde je ustvarjal v slogu ekspresionizma, za katerega so značilni sijoče barve, ostri kontrasti in mistično vzdušje.

 

Pri svojem ustvarjanju je umetnik poglobljeno raziskoval barve. Pogosto je slikal tihožitja s cvetjem. Pri tihožitjih je iskal ravnotežje med nadzorovanimi potezami čopiča in prostim prelivanjem barve. Tudi naša reprodukcija je nastajala na podoben način. Četrtošolka Vesna in osmošolka Tjaša sta z barvnimi tuši pričarali polprosojne cvetove različnih barv. Najprej sta na list nanesli zgolj vodo, potem pa dodajali kapljice tuša. V enem dopoldnevu sta uspeli nanesti številne plasti vodenih barv, ki delujejo kot pravi cvetni listi. Skupaj sta ustvarili vseh šest cvetov. Na srečo sta bili učenki v isti bolniški sobi, tako da sta kljub trenutnim omejitvam lahko delali skupaj. Naslednji dan je osmošolka sama nežno obarvala ozadje in s kombinacijo akvarelnih barvic, vodenk in flomastrov dodala še stebla.

 

Mogočni cvetovi so nas navdihnili s toplino in z optimizmom.

 

Tako smo zakorakali v novo šolsko leto in dokazali, da je tudi v novi resničnosti mogoče ustvarjati skupaj. Zagotovo bo dekletoma bivanje v bolnišnici prav zaradi skupnega ustvarjanja ostalo v lepem spominu.

Mi pa si lahko le želimo, da bi tudi prihodnje umetnine uspele tako dobro, kot je uspela tokratna.

 

Tina Žvab
september 2020

Umetnina meseca junija

 

»Kar je narejeno z ljubeznijo, je dobro narejeno«, je nekoč izjavil eden najbolj znanih slikarjev Vincent van Gogh. Njegov veličasten sončni zahod je bil zagotovo naslikan z veliko mero ljubezni do ustvarjanja in pokrajine, ki jo prikazuje. Vincent van Gogh je bil slikar, ki ga njegov čas še ni razumel, danes pa velja za enega najbolj spoštovanih mojstrov v zgodovini likovne umetnosti. Slikal je le zadnjih deset let svojega življenja. Uporabljal je sveže, živahne barve ter močne in odločne poteze čopiča, nanesene brez oklevanja.

Na živahnem nebu se blešči rumeno sonce, pred njim pa se raztezajo poganjki na obrezanih vrbah.

Zaključno umetnino meseca tega šolskega leta sta ustvarili dve učenki. Odličen osnutek in skico kompozicije je zarisala komaj šestletna prvošolka. Odločno in brez oklevanja je umestila horizont, sonce in vrbe. Čopiče je nato pogumno in suvereno zavihtela šestošolka Eva, ki pogosto sodeluje pri naših umetninah in pri svojem delu vidno napreduje. Velikokrat si želi pri ustvarjanju uporabljati bleščice. Tudi tokrat jih je. Če boste sliko natančno opazovali, jih boste mogoče odkrili.

Žareča in bleščeča bi bila tudi brez bleščic. Le kaj bi rekel Vincent, če videl našo sliko?

Naša zadnja reprodukcija bo med poletnimi počitnicami krasila hodnik oddelka. Upamo, da bo prinesla tople sončne žarke tudi do tistih, ki bodo dneve morali preživeti v bolnišnici.

Naj nas poletje, ki je pred nami, napolni z energijo in prinese številna vesela doživetja. Na  snidenje spet septembra!

Tina Žvab
junij 2020

Umetnina meseca maja

Ko smo v mesecu marcu začeli spoznavati novo likovno delo, se nam je zdelo, da bomo še pred koncem meseca ponosno zrli v našo reprodukcijo. Razmere so nas pri delu žal prekinile, tako da smo marčevsko umetnino do konca spoznali in poustvarili v mesecu maju. Victor Vasarely je bil utemeljitelj umetniškega sloga op art, v katerega spada tudi tokratna umetnina. Razmišljal je takole: »Vsaka oblika je lahko osnova za barvo in vsaka barva je lahko lastnost neke oblike.«. Z op art označujemo smer likovne umetnosti, v kateri umetniki v nekakšno matematično zaporedje urejajo ponavljajoče se preproste oblike in barve. Tako ustvarjajo posebne vizualne učinke in vibracije, ki jih dosegajo tudi s pomočjo nejasne meje med ospredjem in ozadjem.

Prostor s kocko, dve kocki ali kocka z manjkajočim ogliščem. Vse troje lahko vidimo, če prilagodimo svojo perspektivo gledanja.

Optične iluzije so zelo zanimiv izziv za vsakega posameznika. Še večji izziv pa je optično iluzijo naslikati. Naša osnova je nastala že v mesecu marcu. Z matematično natančnostjo, štetjem in izračuni je dijakinja Iva na našo podlago prenesla in umestila vse kvadratne delčke te zahtevne kompozicije. Risba je nato samevala vse do sredine maja, ko smo se lahko tudi bolnišnični učitelji vrnili na oddelke. Med učenci žal ni bilo nikogar, ki bi zmogel dokončati našo sliko, zato se je barvanja lotila mamica predšolske deklice, ki si je tako skrajšala čas, ko je bila njena punčka na preiskavi. Z barvicami se je razmeroma dobro približala barvnim odtenkom originala. Tako je potrdila enega naših ciljev – medgeneracijsko sodelovanje pri ustvarjanju skupnega izdelka.

Nekoliko svetlejša, a zaradi izjemno natančne risarske osnove tudi prepričljiva, reprodukcija zahtevne optične iluzije.

Tudi na našem oddelku se počasi vse postavlja nazaj na svoje mesto. Upamo, da nam bo junij prinesel novo možnost, da sodelovalno ustvarimo še eno letošnjo umetniško stvaritev.

Tina Žvab
maj 2020