Običaji in zdrava prehrana
Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen običaj, da v dneh in nočeh pred prvim novembrom, ko praznujemo dan mrtvih, okrašujemo domove z različnimi rekviziti in okrasjem, ki so bolj “temačne narave”.
Halloween ponazarja mešanico starodavnih poganskih verovanj, krščanskih tradicij in sodobnih običajev, povezanih s smrtnostjo, duhovnostjo in spremembo letnih časov. Kelti so verjeli, da duše umrlih, ki ne najdejo poti med peklom in nebesi, pridejo 31. oktobra k nam, da nas malce prestrašijo. Da bi jih prestrašili in pregnali nazaj, so se našemili, zakurili ogenj in dodali kakšen rekvizit ali žival. Običaj se je skozi stoletja preoblikoval iz praznovanja konca žetvene sezone in prehoda v zimo, ko naj bi bil svet duhov in mrtvih najbližje svetu živih, v bolj zabaven dogodek, ki danes vključuje strašljive kostume, okraševanje domov in lov za sladkarijami.
Prvega novembra praznujemo v Sloveniji praznik vseh svetih. Praznik nas opominja na minljivost življenja, pomen spoštovanja do preminulih in vrednote, ki so jih ustvarjali naši predniki.
Praznik obeležujemo z obiskom pokopališč, prižiganjem sveč, molitvami in polaganjem cvetja na grobove.
• Prižiganje sveč na grobovih simbolizira upanje in večno svetlobo, ki jo želimo pokojnim.
• Polaganje cvetja in venčkov predstavlja spoštovanje in lepoto spomina na preminule.
• Molitev za mrtve je globoko zasidrana v krščanski tradiciji in izraža prošnjo za mir duš pokojnih.
Halloween izhaja iz izraza “All Hallows’ Eve”. Beseda “Hallow” pomeni svetnik, zato “All Hallows’ Eve” pomeni “večer pred praznikom vseh svetih”. Sčasoma se je izraz skrajšal v “Halloween”. Prižiganje sveč na grobovih ima globok pomen. Plamen sveče simbolizira večno življenje in svetlobo, ki prežene temo smrti. Ta simbolika daje upanje, da bo pokojnik v večnosti našel mir in svetlobo, ki je ni mogel doseči na zemlji.
V Bolnišnični šoli pa se zavedamo tudi pomena zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja na naše zdravje in življenje, zato podpiramo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane. Z učenci smo se pogovarjali o zdravi prehrani, izvoru in pridelavi hrane, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (pridelanih v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki.
Tradicionalni slovenski zajtrk vsebuje kruh, maslo, mleko in jabolko ali katero drugo sveže sadje. Vse sestavine so naravne, lokalno pridelane na slovenskih kmetijah.
Ana Dobovičnik
november 2024
