Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2023 | Levčki, Oddelki
Med okusnimi plodovi jeseni so nas pritegnile buče, saj so ena najstarejših vrtnin in so jih poznali že pred 10.000 leti. Različne vrste okusnih buč so bogate s hranili in krepijo naš imunski sistem.
Poiskali smo recept za jesenski bučni zavitek iz hokaido buče, ki smo ga dopolnili tudi s svojimi idejami in okusi. Tako sta nastala slani in sladki bučni zavitek. Obema pa smo dodali še jesenski sadež, orehova jedrca, ki se lepo dopolnjujejo z bučo, imajo pa tudi veliko koristnih hranil za delovanje možganov, saj krepijo spomin.
Osnovne sestavine za nadev:
• 0,5 kg hokaido buče,
• 0,5 žličke soli,
• 500 g skute,
• 350 ml kisle smetane,
• 40 g masla,
• 1 jajce,
• 6 listov vlečenega testa,
• 2 žlici vode,
• papir za peko.
Slani zavitek:
• 0,5 žličke soli,
• pest orehovih jedrc.
Sladki zavitek:
• 1 žlica rjavega sladkorja,
• pest orehovih jedrc,
• 1 žlička cimeta,
• 1 žlica sladkorja v prahu.
Postopek:
Najprej smo hokaido bučo oprali, jo olupili, razrezali in ji odstranili semena. Meso buče smo narezali na majhne koščke (lahko bi ga tudi naribali) in ga posolili. V času, ko je buča počivala, se je iz nje izločila tekočina.
Za pripravo osnovnega nadeva smo v posodi dobro premešali skuto, kislo smetano, jajce in pol žličke soli ter ga razdelili na dva enaka dela, v dve posodi.
V mikrovalovni pečici smo stopili maslo in mu dodali dve žlici vode. Za vsak zavitek smo razgrnili tri liste vlečenega testa in jih s pomočjo čopiča premazali s polovico raztopljenega masla z vodo.
Na slani zavitek smo nanesli osnovni nadev, buče, ki smo jih predhodno dobro oželi, narezana orehova jedrca in vse skupaj še malo posolili.
Na sladki zavitek smo nanesli vse zgoraj omenjene sestavine, namesto soli pa smo ga potresli s sladkorjem in cimetom po okusu.
Oba zavitka smo zavili, premazali s preostankom masla z vodo in položili na pekač, vsakega na svoj papir za peko.
Pekli smo ga v predhodno segreti pečici na 190 °C, 30 minut, da se je testo zlatorumeno zapeklo. Pečena zavitka smo vzeli iz pečice in še topla razrezali in postregli. Sladki zavitek smo posuli tudi s sladkorjem v prahu.
Oba bučna zavitka z orehi sta bila odličnega okusa, zato Vam priporočamo, da ju tudi sami pripravite.
Učenci v dnevni bolnišnici pa so izdelovali buče.
Ne pozabite tudi na ljudsko izročilo, ki izhaja iz davnih časov, ko so 31. oktobra zvečer ljudje postavili pred vrata in okna izdolbeno bučo s svečo, saj se je po keltskem koledarju pričela zima. Danes pa se na ta dan praznuje noč čarovnic.
Mi bomo bučo zagotovo izdolbli in 31. oktobra v njej prižgali svečo, ki nam bo svetila v vedno daljšo zimsko noč.
Lea Papler
Branka Žnidaršič
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Arhimed je bil grški matematik, izumitelj, fizik, astronom, mehanik in inženir. Ja, vse to!
Rodil se je leta 287 pr. n. št. v mestu Sirakuze na Siciliji. Šolal ga je slavni in zelo iskani učitelj Konon. Od okoli leta 269 pr. n. št. je študiral v Aleksandriji.
Arhimed je bil plemič in neodvisen človek ter zato za svoje delo ni potreboval podpore egiptovske
kraljeve hiše kot drugi. V celoti se je posvetil raziskovanju, predvsem matematiki. Morda pa ga najbolj poznamo po njegovem izreku o vzgonu, ki pravi, da se teža potopljenega telesa navidezno zmanjša ravno za težo izpodrinjene tekočine. Imenujemo ga Arhimedov zakon in ga še dandanes uporabljamo za določevanje gostote snovi in proučevanje plovnosti teles.
Poznate zgodbico o tem, kako se je Arhimed kopal v kadi in ugotovil, da določeni predmeti v vodi plavajo, drugi pa potonejo? Ves navdušen je skočil iz kadi in kar gol tekal naokoli ter kričal: »Eureka! Eureka!«
.
Seveda je to le zgodbica. Do odkritja je prišel, ko mu je kralj naročil, naj preveri, ali je njegova krona narejena iz čistega zlata, ker je sumil, da so ga ogoljufali. Arhimed je krono in enako količino zlata potopil v vodo ter precenil razliko. Ugotovil je, da so vladarja ogoljufali, saj je bilo v kroni tudi srebro. Ta goljufija pa je zlatarja stala življenja.
Uf, kako zanimivo! Ja, tako zelo zanimivo, da smo se v okviru naravoslovnega dne Voda tudi mi podali po Arhimedovih stopinjah ter raziskovali plovnost teles.
Prvošolec Liar se je raziskovanja lotil zelo znanstveno, saj je zapisal svoja predvidevanja, nato pa še ugotovitve.
Šestošolka Anja je prav tako predvidela, kaj potone in kaj plava. Imela pa je večji nabor predmetov. Najbolj jo je očaralo jajce, saj je sprva v vodi lebdelo, so pa iz njega izhajali drobni mehurčki. Sčasoma pa je jajce skoraj čisto potonilo. Hm, le zakaj? To pa je že nova snov za raziskovanje.
Anja je tudi izmerila, koliko vode izrine posamezni predmet in svoje ugotovitve vestno beležila ter analizirala.
Mojca Topić
oktober 2023
Avtor: Tina Žvab | Okt 25, 2023 | Nerazvrščeno
Otroci in mladostniki so na matičnih osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah deležni številnih likovnih, literarnih in drugih natečajev, kjer lahko pokažejo svojo ustvarjalnost in izlijejo svojo domišljijo. Ko se prav ta mladež znajde za bolnišničnimi zidovi, pa smo zanje tukaj mi, bolnišnični učitelji, ki prav tako poskrbimo, da so dnevi, preživeti v bolnišnici, ustvarjalno navdihnjeni, šolsko obogateni in domišljijsko prepredeni. Vse to in še več nam med drugim omogočajo likovni natečaji, na katere se pridno prijavljamo.
Tokrat se je na natečaj IFPPP ali daljše International Festival of Paintings for Pediatric Patients 2023 prijavila naša učenka Cristina, ki se je s svojim izdelkom uvrstila med deset najboljših v svoji kategoriji.
Na 9. mednarodni likovni natečaj, namenjen otrokom in mladostnikom, ki se zdravijo v bolnišnici, je prispelo več kot petsto likovnih del iz triintridesetih držav, zategadelj je uspeh naše Cristine in njene mentorice, prof. Tine Žvab, več kot odličen, vrhunski. V kolektivu Bolnišnične šole smo nanju ponosni, se z njima veselimo lepih vesti in jima iz srca izrekamo čestitke.
V avli Pediatrične klinike smo na ogled postavili umetnine otrok in mladostnikov.
O razstavljeni umetnosti pa ni potrebno preveč razglabljati ali jo preveč razumeti, kot pravi Claude Monet, jo je treba le ljubiti.
Manja Žugman
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2023 | Čebelice, Oddelki
Naš kulturni dan Slovenščina ima dolg jezik se je vrtel okoli glasov, črk, zlogov, besed, besednih zvez, rekov in pregovorov.
Bogatili smo besedni zaklad, igrali igro Tik tak bum, iskali podpomenke, nadpomenke in ob tem sestavljali naloge drug drugemu.
Gašper in Ema vam zastavljata slikovne uganke.
Ugotovite, katera stvar je vsiljivec in zakaj?
Vsiljivec je žoga, ker ni prevozno sredstvo.
Vsiljivec so špageti, ker so živilo, ki ni živalskega izvora.
Kaj se zgodi, če pozabimo postaviti strešico na pravo mesto? Preberite prvo poved in dodajte strešico na besedo, kjer ta manjka.
Spoznavali pa smo tudi reke – frazeme. Rešitve nekaterih so Inja, Naja in Ema ilustrirale. Zagotovo jih boste s pomočjo ilustracij znali dopolniti.
Metoda Leban Dervišević
oktober 2023
