Avtor: Metoda Leban | Okt 27, 2023 | Marjetice, Oddelki
V življenju se nam pogosto zgodi, da česa nočemo, ne moremo, ne zmoremo, ne maramo. Tudi našim učencem se to pogosto dogaja, da česa ne morejo, nočejo, ne marajo …
Po branju pesmi Barbare Gregorič Gorenc Jeza je nastala pesem:
Nočem, ne morem, hočem
Nočem iti v šolo,
doma se raje igram s konzolo.
Ne maram pisanja,
bolj mi je do branja.
Nočem pisati test,
naredil bom protest.
Nočem delati domače naloge,
saj so res nadloge.
Nočem se učiti,
a pameten hočem biti
in dobro oceno dobiti.
Hočem iti v šolo v naravi!
Da se bomo igrali,
veseli se v travi smejali.
Postali bomo prijatelji pravi.
Benjamin, 10 let
Naši možgani Ronja, 9 let
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 26, 2023 | Ježki in slončki, Oddelki
Znan pregovor pravi, da od jutranje dejavnosti zavisi nadaljnji potek dneva. Kako izgledajo tvoja jutra? Kako po navadi vstopiš v nov dan? Četrtošolki Sara in Tjaša sta razmišljali o začetku dneva. Nastali sta pesmica in slika. 😊
Moje jutro
Budilka ob šestih zazvoni
in Sara se zbudi.
Najprej posteljo pospravi
in pliškote k radiatorju postavi.
Obleče se 1, 2, 3
in že se ji okna odpirat mudi.
Vsako jutro prav poseben jopič si obleče
in masaža že teče.
Zajtrk že na mizi je,
Sara hitro ga poje.
Preden v šolo odhiti,
se od atija poslovi.
Jutranja zarja
Tanja Šercer
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 26, 2023 | Oddelki, Polžki
Kviz ima 20 vprašanj, vsak pravilen odgovor prinaša 7 točk, za nepravilen odgovor se odštejeta 2 točki, neodgovorjeno vprašanje ne prinese nobenih točk.
Jakob je dosegel 87 točk.
Na koliko vprašanj ni odgovoril?
Ustvarjeno z UI
Irena Nemanič
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 26, 2023 | Medvedki, Oddelki
Radovednost pomeni zanimanje za različne stvari. Vodi nas k odkrivanju sveta okoli nas in raziskovanju znanja. Z radovednostjo napredujemo, prihajamo do novega znanja, novih izkušenj in spoznanj. Skozi igrivo raziskovanje zadovoljimo svojo radovednost in jo na ta način razvijamo.
Radovednost nas je popeljala v svet športa, kulture in umetnosti.
Jan Oblak
Jan Oblak je slovenski nogometaš, poznan kot eden najboljših vratarjev na svetu. Svojo profesionalno kariero je začel pri portugalskem klubu Benfica, nato pa se je leta 2014 preselil v španski Atletico Madrid. Oblak je z Atleticom Madrid osvojil številne nagrade, vključno z večkratnim nazivom najboljšega vratarja La Lige. Svojo zanesljivost, odlične reflekse in sposobnost branjenja kazenskih strelov je dokazal tako v klubski kot reprezentančni karieri.
Jan Oblak, svetovno priznani slovenski vratar
Simpatični nogometaš nas je obiskal na hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike. Z nami je podelil recept za uspešno športno kariero, nam razdelil avtograme, nato pa se preizkusil v branjenju strelov na gol, ki so jih z natančnostjo in vnemo streljali mali bolniki. Priznal je, da ni imel lahke naloge, saj je med njimi kar nekaj nadobudnih nogometašev. Le tri dni kasneje smo vsi na oddelku močno navijali, ko je Jan branil na reprezentančni tekmi med Slovenijo in Finsko, kjer je slovenska ekipa zmagala s prepričljivim rezultatom 3 : 0.
Oblak, hvala za obisk. S svojo prisotnostjo si osvetlil dan bolnim otrokom in njihovim staršem, ki so bili navdušeni nad obiskom nogometnega junaka.
Lutkovna predstava: Koza išče pestunjo
Vzgojiteljice bolnišničnega vrtca so z uprizoritvijo lutkovne predstave Koza išče pestunjo med otroke prinesle smeh in navdušenje. Predstava je bolnim otrokom omogočila, da se sprostijo in vživijo v čaroben svet lutk ter se prepustijo svoji domišljiji.
Lutkovna predstava: Koza išče pestunjo
MSUM+Mg: O čem sanjajo krokodili?
Muzejski pedagoginji Lucija in Dana sta nas popeljali v svet muzejev in galerij ter nam predstavili sodobno umetnost. Skozi njuno pripovedovanje smo se sprehodili po razstavi O čem sanjajo krokodili? Nato pa smo ustvarjali unikatne, ročno izdelane torbice s podobo krokodila.
Muzej na obisku
Ana Dobovičnik
oktober 2023
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2023 | Levčki, Oddelki
Med okusnimi plodovi jeseni so nas pritegnile buče, saj so ena najstarejših vrtnin in so jih poznali že pred 10.000 leti. Različne vrste okusnih buč so bogate s hranili in krepijo naš imunski sistem.
Poiskali smo recept za jesenski bučni zavitek iz hokaido buče, ki smo ga dopolnili tudi s svojimi idejami in okusi. Tako sta nastala slani in sladki bučni zavitek. Obema pa smo dodali še jesenski sadež, orehova jedrca, ki se lepo dopolnjujejo z bučo, imajo pa tudi veliko koristnih hranil za delovanje možganov, saj krepijo spomin.
Osnovne sestavine za nadev:
• 0,5 kg hokaido buče,
• 0,5 žličke soli,
• 500 g skute,
• 350 ml kisle smetane,
• 40 g masla,
• 1 jajce,
• 6 listov vlečenega testa,
• 2 žlici vode,
• papir za peko.
Slani zavitek:
• 0,5 žličke soli,
• pest orehovih jedrc.
Sladki zavitek:
• 1 žlica rjavega sladkorja,
• pest orehovih jedrc,
• 1 žlička cimeta,
• 1 žlica sladkorja v prahu.
Postopek:
Najprej smo hokaido bučo oprali, jo olupili, razrezali in ji odstranili semena. Meso buče smo narezali na majhne koščke (lahko bi ga tudi naribali) in ga posolili. V času, ko je buča počivala, se je iz nje izločila tekočina.
Za pripravo osnovnega nadeva smo v posodi dobro premešali skuto, kislo smetano, jajce in pol žličke soli ter ga razdelili na dva enaka dela, v dve posodi.
V mikrovalovni pečici smo stopili maslo in mu dodali dve žlici vode. Za vsak zavitek smo razgrnili tri liste vlečenega testa in jih s pomočjo čopiča premazali s polovico raztopljenega masla z vodo.
Na slani zavitek smo nanesli osnovni nadev, buče, ki smo jih predhodno dobro oželi, narezana orehova jedrca in vse skupaj še malo posolili.
Na sladki zavitek smo nanesli vse zgoraj omenjene sestavine, namesto soli pa smo ga potresli s sladkorjem in cimetom po okusu.
Oba zavitka smo zavili, premazali s preostankom masla z vodo in položili na pekač, vsakega na svoj papir za peko.
Pekli smo ga v predhodno segreti pečici na 190 °C, 30 minut, da se je testo zlatorumeno zapeklo. Pečena zavitka smo vzeli iz pečice in še topla razrezali in postregli. Sladki zavitek smo posuli tudi s sladkorjem v prahu.
Oba bučna zavitka z orehi sta bila odličnega okusa, zato Vam priporočamo, da ju tudi sami pripravite.
Učenci v dnevni bolnišnici pa so izdelovali buče.
Ne pozabite tudi na ljudsko izročilo, ki izhaja iz davnih časov, ko so 31. oktobra zvečer ljudje postavili pred vrata in okna izdolbeno bučo s svečo, saj se je po keltskem koledarju pričela zima. Danes pa se na ta dan praznuje noč čarovnic.
Mi bomo bučo zagotovo izdolbli in 31. oktobra v njej prižgali svečo, ki nam bo svetila v vedno daljšo zimsko noč.
Lea Papler
Branka Žnidaršič
oktober 2023
